24. Okoljski dan gospodarstva
Labirint zelenega prehoda
Na Brdu pri Kranju je odmeval 24. Okoljski dan gospodarstva v organizaciji GZS. Prek 200 udeležencev dogodka se je strinjalo, da so potrebne zakonodajne spremembe v Evropski uniji in tudi v Sloveniji, ki bodo dale večji poudarek reciklaži in bodo olajšale in poenostavile sodelovanje držav članic za lažji pretok koristnih materialov znotraj meja EU. Ob tem je treba tudi na novo definirati, kaj dejansko je odpadek. Seznanili so se z izzivi, ki jih zeleni prehod z vidika materialov, tehnologij, predpisov, poslovnih modelov ravnanja in financiranja postavlja pred podjetja. Na dogodku je bila podeljena tudi nagrada Okoljska trajnostna menedžerka leta 2025, ki jo je prejela Marjanca Repše iz BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje.
»V pretekli zgodovini človeške civilizacije je bilo krožno ravnaje z viri prej pravilo kot izjema. Zadnjih nekaj desetletij pa se vsi opiramo na tako imenovani linearni gospodarski model. Čeprav so vidni dokazi v našem okolju, da je čas za spremembe in nam to narekuje tudi razum, se sprememb poslovanja in življenja lotevamo prepočasi,« je uvodoma izpostavila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Evropska unija bi lahko z recikliranjem na lokalnem nivoju do leta 2050 potencialno pokrila več kot tri četrtine svojih potreb po kovinah za čiste tehnologije. Sekundarne surovine predstavljajo konkurenčno prednost Evrope in bodo tudi v prihodnje lahko igrale pomembno vlogo. Nahtigal je opozorila na nujnost zakonodajnih sprememb v Evropski uniji in tudi v Sloveniji, ki bodo dale večji poudarek reciklaži in poenostavile sodelovanje držav članic na tem področju. Dotaknila se je tudi potrebe po natančni definiciji odpadka, saj vodi »široko pojmovanje, da je odpadek vse, kar nekdo zavrže - ne glede na dejanske lastnosti proizvoda - z vidika gospodarske vrednosti ali dejanske (ne)nevarnosti okolju in zdravju, v izgubo vse bolj dragocenih materialov, kopičenje administrativnih ovir ter gospodarsko in družbeno škodo.«
Prof. dr. Bojan Podgornik, vodja KMT na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije, je opozoril, da so nove tehnologije zelenega prehoda snovno intenzivne tako po vsebnosti kot tudi raznolikosti različnih materialov, predvsem kritičnih, ki so potrebni za implementacijo teh tehnologij. Tako ima tudi zeleni prehod drugo plat. Med primeri je navedel problematiko reciklaže sončnih panelov, kjer do leta 2050 pričakuje 80 milijonov ton odpadnih panelov. Pri elektromobilnosti pa pojasnil, da se bodo potrebe po obnovljivih virih do leta 2050 povečale za šest do sedemkrat. Električno vozilo je po njegovih besedah toliko zeleno, kot je zelena proizvodnja električne energije. »Zeleni prehod in brezogljična družba sta nujna, vendar ne za vsako ceno, temveč premišljeno, upoštevajoč tudi stranske učinke,« je bil jasen.
Darinka Pek Drapal, direktorica podjetja Consensus, partnerja v konzorciju SCKG, je spregovorila o Slovenskem centru za krožno gospodarstvo (SCKG). Konzorcij centra, ki ga sestavlja osem partnerjev in vodi GZS, predstavlja močno partnerstvo ključnih deležnikov s potrebnim znanjem, izkušnjami in vizijo prehoda v krožno. SCKG deluje kot osrednja točka podpornega okolja za sistemski prehod v krožno gospodarstvo in družbo in pokriva območje cele Slovenije. S podporo krožnemu gospodarstvu bo Center podpiral tudi zeleni prehod in prispeval k vzpostavitvi podnebno nevtralnega gospodarstva, v katerem bo razvoj družbe ločen od rabe virov.
»Krožno gospodarstvo je vstopni pogoj za zeleni prehod. O krožnem gospodarstvu moramo razmišljati skozi celoten proizvodni cikel – od zasnove do izdelka. V tako razmišljanje nas usmerjajo tudi novi predpisi EU,« je izpostavila Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na GZS.
Plastična embalaža, zasnovana skladno z načeli krožnega gospodarstva in učinkovito vključena v reciklažne tokove, predstavlja pomemben gradnik celovitih rešitev za odgovorno ravnanje z viri. Pri tem je treba celovito upoštevati življenjski cikel materiala – od pridobivanja surovin in proizvodnih procesov, faz uporabe, do sistemov zbiranja po uporabi, recikliranja in morebitne ponovne uporabe. Vsi drugi embalažni materiali so bistveno bolj problematični kot plastika, pravi direktorica Interzero Plastics Innovations dr. Manica Ulčnik-Krump. »Edini problem, ki ga še imamo, je, da izboljšamo stopnjo reciklaže.« V letu 2022 je bilo v EU27+3 zbranih 18,5 milijona ton odpadne plastične embalaže iz virov po uporabi. »Stopnje recikliranja plastične embalaže so pri ločenem sistemu zbiranja 60-krat višje kot pri sistemih, kjer se ti odpadki ne zbirajo ločeno,« je jasna Ulčnik-Krump in dodaja, da se »ta proces začne pri vseh nas doma.« Njihov kompetenčni center je prvi in edini akreditiran evropski laboratorij za reciklirane plastične materiale, specializiran za razvoj inovativnih materialov iz odpadne plastike. Uspešna implementacija zelene preobrazbe je odvisna od tesnega sodelovanja med znanstveno skupnostjo, industrijo, regulatornimi organi in širšo družbo. Le skozi sinergijo znanstvenih raziskav, tehnološkega razvoja in odprtega dialoga lahko oblikujemo čvrste in inovativne rešitve, ki bodo omogočale učinkovito premagovanje kompleksnih izzivov zelenega in krožnega prehoda.
Po besedah direktorja Upravljanja korporativnega in investicijskega bančništva NLB Skupine Miloša Vignjevića spodbujajo in financirajo trajnostne aktivnosti na področju obnovljivih virov energije, trajnostne gradnje, energetske učinkovitosti, nizko ogljičnega transporta, upravljanja z vodo in odpadnimi vodami ter preprečevanja in nadzora nad onesnaževanjem. Samo v lanskem letu so v korporativnem bančništvu NLB Skupine financirali kar 151 trajnostnih projektov v regiji v znesku 308 milijonov evrov oz. 51 v Sloveniji v znesku 134 milijonov evrov.
Podjetja danes merijo in spremljajo vse več okoljskih parametrov, prav ti pa so lahko ključni kazalniki pravilnega delovanja naprav. Nujno potrebni so za letno poročanje podjetij državnim organom ter za pripravo različnih poročil. Na okrogli mizi z naslovom Okoljski podatki, komu verjeti?, povezoval jo je naš mladi sodelavec Maj Rožmanec, so svoje poglede predstavili strokovnjaki z različnih področij.
Po besedah Slavka Zupančiča, vodje Službe varstva okolja in skrbnik varstva okolja v Krki, podjetja izvajajo najrazličnejše monitoringe, pri čemer v različnih časovnih intervalih spremljajo več kot 100 ali celo 200 parametrov. Podatki služijo tudi ugotavljanju skladnosti z mejnimi vrednostmi, spremljanju napredka na področju vplivov na okolju ter učinkovitosti delovanja naprav. Rezultati pa so tudi merilo za postavljanje okoljskih ciljev, napredkov in izboljšav. Če zaupamo sebi, moramo zaupati tudi stroki.
Kot akreditirani laboratorij zagotavljajo veljavne rezultate, je povedal Matej Šuštaršič direktor podjetja Eurofins raziskave okolja Slovenija. Pojasnil je, da imajo vzpostavljene mehanizme aktivnega iskanja morebitnih napak in različnih tveganj ki bi lahko imela za posledico vpliv na rezultat. Pogoje, pod katerimi so prišli do veljavnega rezultata, so sposobni v vsakem momentu poustvariti. Šušteršič verjame rezultatom akreditiranih laboratorijev.
Digitalna tehnologija lahko veliko pomaga pri zanesljivem zbiranju in obdelavi podatkov, meni Kristijan Melinc, vodja področja digitalne strukture s Telekom Slovenija. Prav tehnologije so tiste, ki lahko povečajo stopnjo zaupanja javnosti. Umetna inteligenca lahko po njegovem mnenju pomaga odkrivati anomalij, koristna pa je lahko tudi pri modeliranju in ustvarjanju napovedi. Digitalizacija lahko poveča kakovost odločanja, učinkovitost ukrepanje ter zmanjša možnost manipulacije. Izpostavil je tudi pomen informiranja in vključevanja javnosti.
Generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje mag. Jože Knez vidi pri obratovalnem monitoringu v Sloveniji, ki je sicer mednarodno primerljivo, možnosti za napredek. Kot negativno je izpostavil pomanjkanje enotnega državnega informacijskega sistema, ki bi zajel vse podatke o emisijah, vendar pa na tem aktivno delajo. Prav informatizacija bo omogočala večjo transparentnost in zaupanje javnosti.
Po mnenju Aljoše Petka, vodje oddelka za varstvo okolja s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ima javnost določeno stopnjo nezaupanja do obratovalnih podatkov, med drugim, ker »dajemo v Sloveniji premajhen pomen sodelovanju javnosti« ter zaradi podhranjenega sistema nadzora. Podjetja je pozval, da naj ne upoštevajo zgolj minimalnih zakonodajnih zahtev glede monitoringa, temveč naj bodo proaktivni tudi v lokalni skupnosti in tam nastopajo transparentno s svojimi podatki. Na dolgi rok bo to omogočalo pridobiti zaupanje javnosti.
Nagrado Okoljski trajnostni menedžer 2025 je prejela Marjanca Repše, direktorica sistemov vodenja v BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje.
Obrazložitev: Marjanca Repše kot direktorica sistemov vodenja, vodja energetskega tima in koordinatorica trajnostnega razvoja v podjetju BSH Nazarje uresničuje vizijo trajnostnega prehoda podjetja, preko vodenja ključnih projektov razogljičenja in energetske učinkovitosti. Na podlagi njenega znanja in dolgoletnih izkušenj je podjetje pod njenim vodstvom že leta 2024 doseglo cilje energetske učinkovitosti, načrtovani za leto 2030. Aktivno povezuje sodelavce v ESG skupnosti, krepi sodelovanje med različnimi oddelki in deli dobre prakse z notranjimi ter zunanjimi deležniki, s čimer pomembno prispeva k uresničevanju ne le trajnostne strategije podjetja ampak širše.