25. Okoljski dan gospodarstva
P.R.O. et Contra
Kaj imajo skupnega embalaža, električna in elektronska oprema, baterije, vozila, kozmetika, zdravila, gume, fitofarmacevtska sredstva, nagrobne sveče in tekstil? Te proizvode, največkrat široke potrošnje gospodinjstev, povezuje proizvajalčeva razširjena odgovornost ali PRO. Evropska okoljska zakonodaja vse bolj posega po strategiji PRO, kjer so proizvajalci dolžni, največrat finančno, zagotoviti ustrezno ravnanje z naštetimi proizvodi, ko jih potrošniki zavržemo. Ne le to, pri kozmetiki in zdravilih napoveduje EU tudi PRO za posreden vpliv teh proizvodov na odpadne vode, ki izvirajo iz gospodinjstev.
Čeprav sistemi, ki zagotavljajo izvajanje PRO delujejo in se razvijajo že dvajset in več let, obstaja veliko nejasnosti, kar vzbuja pomisleke: PRO et Contra. Zakonodaja PRO postaja vse bolj obsežna in zapletena. Povezava med proizvodi in stroški končnega ravnanja z njimi ni vedno jasna. Med članicami EU veljajo različna pravila za delovanje PRO. Različna pravila delovanja lahko veljajo celo v isti državi članici za različne proizvode. To poleg finančnih obremenitev pomeni za proizvajalce velikokrat tudi adminstrativne obremenitve v obliki večkratnih registracij in poročanja. Kako razlikovati med proizvodi široke potrošnje, ki končajo v javnih službah ravnanja z odpadki in ostanki za katera poskrbijo podjetja sama?
Zakon o varstvu okolja sprejet 2022 je želel uvesti enotna pravila za vse odpadne tokove, ki jih zajema PRO. Ali je to smiselno in praktično izvedljivo? O tej ureditivi sta razsojala tako evropsko sodišče kot tudi slovensko ustavno sodišče.
V veljavo vstopajo neposredno veljavne uredbe EU, ki proizvajalcem nalagajo skrb in odgovornost ne le za zavržene proizvode ampak tudi za njihovo zasnovo. Ta odgovornost se prenaša tudi med gospodarskimi partnerji po vrednostih verigah do končnega potrošnika. V Sloveniji je v drugi polovici tega leta napovedana uvedba plačila polne cene za ravnanje z odpadno embalažo, kar bo občutno vplivalo na povečanje stroškov, ki jih krijejo proizvajalci. Napovedane so spremembe nacionalne zakonodaje ob končni odločitvi ustavnega sodišča. Obstaja skrb, da bodo nastajale motnje v delovanju sistema, z dodatnimi stroški. Navsezadnje pa, kako lahko vpliva režim PRO na ravnanje končnega potrošnika v gospodinjstvih? Ali se bo prihranek na položnici občinskih komunalnih služb preoblikoval v mnogo večje stroške življenjskih potrebščin v trgovinah?